Naslednje vrstice boste zagotovo z veseljem (ali pa z malo manjšim veseljem, kakorkoli) prebrali tisti študentje, ki ste se letos znašli pred neizogibnim – diplomsko nalogo. Najbrž večina od vas v tem primeru razmišlja na način »diplomo moram napisati čim bolj hitro in na čim lažji način«, ampak če že vlagate svoj dragoceni čas, energijo in navsezadnje tudi denar (lektoriranje, tiskanje in vezava) v diplomsko nalogo, potem bo morda boljše, če se za trenutek ustavite in si kot pomoč in vodilo za pisanje preberete naslednjih pet lekcij, ki vam bodo pri diplomi morda koristile.

1. Kako začeti ali kako izbrati temo diplomske naloge

Začetek pisanja diplome predstavlja seveda izbor teme, ki pa naj ne bo izbrana površno. Ker diplomanti po končanem šolanju službo zelo težko dobijo, si boste lahko izborili prednost pred ostalimi, če boste v diplomski nalogi pisali o nečem, kar vas dejansko zanima, ter o tem, kar boste lahko tako ali drugače uporabili tudi v svoji nadaljnji karieri. Ko boste imeli izbrano temo, potem vam ne bo težko najti niti mentorja vaše diplomske naloge.

2. Naslov diplomske naloge

Ko boste uspešno izpeljali vaš prvi korak, vam ne bo težko preiti na drugega. Ko ste izbrali področje oziroma temo diplomske naloge in ko imate ob sebi tudi mentorja – tako v podjetju, kot na fakulteti – se lahko skupaj odločite, kakšen bo naslov vaše diplome. Ta naj bo ob izboru čim bolj konkreten, navezuje pa naj se tako na temo diplome, kot tudi na podjetje, ki ga boste v svojo diplomsko nalogo vključili.

3. Obvezna spremljevalka diplomske naloge – dokumentacija

Je že tako, da brez takšnih ali drugačnih dokumentov ne gre niti pri diplomi. Ampak to je dobro, saj s tem bodoče diplomante (berite: bodoči kader) le navajajo na birokracijo, ki je danes prisotna že bolj ali manj povsod. Toda obrazci, kot so:

• obrazec za predlog naslova in teme,
• obrazec za prijavo k diplomskemu izpitu,
• obrazec za ocenjevalca – mentorja v podjetju,
• obrazec za izjavo mentorja,
• obrazec za izjavo lektorja,
• obrazec za spremembo naslova diplomske naloge,

se od fakultete do fakultete razlikujejo, zato je najboljše, da se o tem vsak študent pozanima sam na fakulteti, ki jo obiskuje. Vse informacije fakultete po navadi ponujajo na svojih spletnih straneh, če pa tam odgovorov na vsa vprašanja ne dobite, pa se lahko ponje obrnete kar na mentorja svoje diplomske naloge.

4. Na pomoč! Utapljam se v »preveliki količini« literature …

Prav vsakemu, ki je tik pred pisanjem diplomske naloge, se to lahko zgodi z lahkoto. Seveda je za vašo izbrano temo v knjižnicah, na spletu in v revijah na tone knjig, podatkov, člankov in tako naprej, toda kako iz celotnega kupa gradiva izbrati tisto, ki je najbolj kvalitetno in relevantno? Morda se vam bo iskanje pravih podatkov med vsemi, ki jih imate pred sabo, zdelo znanstvena fantastika, ampak dobro je izbrati samo tisto, kar vam bo dejansko prišlo prav pri pisanju diplomske naloge.

5. In še zmagoslavni konec – zagovor diplomske naloge

Vsak izmed vas, ki bo uspešno oddal dispozicijo diplomske naloge (in ki bo seveda sprejeta tudi v očeh vse mogoče komisije, ki jo mora pred dokončno potrditvijo pregledati), se uspešno prebil skozi vse mogoče popravljanje napak med samim oblikovanjem in pisanjem naloge, ki bo imel nalogo lektorirano in zvezano po vseh pravilih (ki jih seveda določajo fakultete), bo lahko rekel, da je naredil tako rekoč že skoraj vse. Zagovor celotne diplomske naloge pred komisijo (ki vas bo zvedavo poslušala in vam na koncu morda postavila še par vprašanj, to pa samo zato, da bodo dokončno preverili vaše znanje o nalogi in se še enkrat prepričali v to, da ste nalogo zares napisali sami in da ni bilo nobenega »copy-paste«) je samo še tista pikica na i, ki jo morate narediti, da postanete diplomant … kateregakoli faksa že. Možnosti, da boste zagotovo diplomirali, so takrat 99,8 %, saj na zagovoru diplome še nihče »ni poletel«, oziroma vsaj mi za tak primer še nismo slišali. In če vam bo lažje, naj vam natrosimo še nekaj nasvetov za to, da bo zagovor zares potekal brez težav:

• med zagovorom se držite pokončno in vzravnano,
• govorite prosto (ne na pamet torej),
• gibajte se (občasno naredite kakšen premik, ne stojte samo na enem mestu),
• komisiji in morebitnim drugim poslušalcem glejte v oči,
• spreminjajte ritem in ton govorjenja (saj veste: ločila, poudarki, presledki …),
• dajte tremo na stran (predstavitev večkrat vadite).

Torej – veselo na delo, kajti vaše diplomske naloge se same od sebe ne bodo napisale. Dobro bi bilo tudi, da s pisanjem več ne odlašate in iz dneva v dan prelagate začetek na jutri, kajti ko boste začeli, vam bo po začetniških vzponih in padcih le uspelo in boste lahkotno nadaljevali, vse dokler ne boste zaključili in se kar naenkrat iz bodočega spremenili v dejanskega diplomanta.