mag. Samo Lubej
neodvisni finančni svetovalec Finančnega centra d. o. o.
Luka Tičar
doc. dr. , Pravna fakulteta
mag. Polona Fister
psihologinja in psihoterapevtka, www.pfs.si
mag. Karmen Darvaš Šega
uni.dipl.ekon., direktorica in lastnica družbe Finančna hiša d. o. o.
Diploma takoj ali malo kasneje?!
Objava uredništva 18/02/2011, vsebina: Klemen Torkar
Rubrika: Absolvent bom 2008, Diploma
Diploma je cilj vsakega študenta. Vendar so poti do tega cilja zelo različne. Nekateri v rokih opravijo vse obveznosti in diplomo pišejo že med zadnjim izpitnim obdobjem, medtem ko se drugim ne mudi tako zelo in izkoristijo možnosti, ki jih ponuja sistem visokega šolstva. Kdo ima torej bolj prav …
Če diplomiram takoj, se lahko:
• Vpišem na podiplomski študij (pridobim nova znanja in nazive, višjo vrednost na trgu dela, možnost napredovanja, višji družbeni status, možnost študija in ustvarjanja kariere v tujini, širim socialno mrežo);
• Se redno zaposlim (pridobim večjo stabilnost, urejeno zavarovanje, plačevanje prispevkov, možnost najema kredita, višji dohodek, možnost napredovanja, večjo kredibilnost);
• Se odločim za samostojno življenje (kar je posledica redne zaposlitve in z njo možnost najema kredita, možnost večjih izdatkov za nakup nepremičnin in ostalih luksuznih dobrin).
Če uživam status študenta, lahko:
• Delam preko študentskega servisa (imam veliko izbiro delavnih mest, pridobivam nove delavne izkušnje, širim socialno mrežo, zbiram priporočila za kasnejšo redno zaposlitev);
• Izkoristim ugodnosti in popuste (kot je pravna pomoč, dodatno nezgodno zavarovanje, različni tečaji in izpiti varstva pri delu, tečaji tujih jezikov, koristim popuste pri članarinah, vstopnicah in vozniškem dovoljenju);
• Ceneje preživljam prosti čas (ker lahko koristim študentske popuste pri športnih aktivnostih kot so smučanje, planinarjenje, ekstremni športi, plavanje, kolesarjenje, ples, razvajanje v termah in lepotnih salonih in ceneje kupujem vozovnice);
• Se prehranjujem s študentskimi boni (kar je veliko ceneje in imam veliko izbiro);
• Imam možnost priglasitve dejavnosti kot je popoldanski s. p..
Na prvi pogled ima podaljševanje statusa študenta več prednosti. A uspešno kariero si lahko ustvarimo le, če že zgodaj začnemo nabirati delovne izkušnje in priporočila delodajalcev. Zato ni nič narobe, če kako leto izkoristimo nekaj ugodnosti, ki jih ponuja študentski status, nato pa se z delovnimi izkušnjami in priporočili podamo v boj za iskanje redne zaposlitve, ki nam omogoča samostojno življenje.
Vsebina: Klemen Torkar
| VPRAŠANJE BRALCA »Pozdravljeni! Sem student podiplomskega studija na FDV in zdaj ze drugo leto pisem magistrsko nalogo. Ker sem star nad 26 let si moram zavarovanje placevati sam. Dohodkov nimam. Zanima me, ali se je smiselno prijaviti na zavod za zaposlovanje? Hvala!« |
| ODGOVOR STROKOVNJAKA Glede vašega vprašanja smo se obrnili kar na Zavod RS za zaposlovanje, kjer nam je Cvetka Cvek iz Službe za zaposlovanje odgovorila: »Oseba, ki ima status študenta, se ne glede na starost ne mora prijaviti v evidenco brezposelnih, kar izhaja iz 8. Člena Zakona o urejanju trga dela , Uradni list RS, št. 80/2010: 8. člen (brezposelne osebe) (1) Za brezposelno osebo po tem zakonu se šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter: - ni v delovnem razmerju; - ni samozaposlen; - ni poslovodna oseba v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu; - ni kmet; - ni upokojenec; - nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let. (2) Za brezposelno osebo po tem zakonu se štejejo tudi tujec z državljanstvom države, ki ni članica EU ali EGP ali Švicarske konfederacije in ima osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas, tujec z osebnim delovnim dovoljenjem, izdanim osebi z začasno zaščito oziroma prosilcu za mednarodno zaščito, ter tujec, ki na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma ali ob upoštevanju načela vzajemnosti izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, dokler prejema to nadomestilo. (3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se za brezposelno osebo šteje tudi oseba, ki se izobražuje ob delu, na podlagi katerega je bila vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti, če se prijavi na zavodu zaradi uveljavitve pravice iz zavarovanja in z namenom aktivno iskati drugo zaposlitev ob nadaljevanju izobraževanja. Za brezposelno osebo se takšna oseba šteje ves čas prejemanja denarnega nadomestila in po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila, dokler izpolnjuje vse obveznosti brezposelnih oseb. Za brezposelno osebo se šteje tudi oseba, ki se je v izobraževanje vključila med ali po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, dokler aktivno išče zaposlitev in izpolnjuje ostale obveznosti brezposelnih oseb. (4) Pogoji iz prvega odstavka tega člena morajo biti izpolnjeni ves čas vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.« |
.
Dodaj odgovor
© Mladinski mediji d.o.o