PRIPRAVA

»Zberem 100 idej, da jih lahko na koncu 90 zavržem«, je nekoč zapisal znan predavatelj javnega nastopanja Dale Carnegie in pribito drži še danes. Karkoli se boste naučili o javnem nastopanju ali pa ste že izurjeni govorci, nikoli ne pozabite, da 90% samega nastopa predstavlja priprava nanj. Pri pripravi na zagovor je pomembno, da upoštevate smernice vašega mentorja ter pravila fakultete. Pomembno je, da z vsebinskega stališča dobro pripravite strukturo predstavitve, zbranim predstavitve bistvo naloge (cilje naloge, kratek opis obravnavane problematike, metodologijo) in vašo dodano vrednost (rezultate, sklepe).

Podprite svoj govor z dobro oblikovano računalniško predstavitvijo, saj tako kot vaše oblačilo pove veliko o vas. Pomembno je, da so prosojnice vidljive in berljive (ne premajhna pisava) ter da je na njih čim manj napisano, kar pomeni, da odpadejo dolgi odstavki, kjer boste le brali svojim poslušalcem, kar si lahko že tako in tako sami preberejo.

Upoštevajte časovno omejitev. Dejstvo je, da nam vedno primanjkuje časa, tako ali drugače. Pri zagovoru diplome je zato še tako bolj pomembno, da končamo v predvidenem času, po možnosti še kakšno minuto prej. S seboj na predstavitev vzemite uro ali štoparico, ki ste
jo uporabljali med pripravami doma.

TIK PRED ZDAJCI …

Sprostite se:
Pred samo predstavitvijo je dobro, da se umirite, globoko dihate in sami sebe prepričate, da znate in da bo vse šlo kot po maslu (mogoče se tudi glasno spodbudite). Stran z negativnimi mislimi! Dober govorec je sproščen govorec. Razgibajte se!

Pregled prostora pred samo predstavitvijo:
Preverite tehnične pripomočke (za vsak slučaj imejte kopijo predstavitve na več medijih, tudi v drugem formatu) ter si oglejte prostor. Zamislite si, kako se boste gibali po prostoru, kje boste stali, da ne boste stopili pred projektor, ali pa kazali hrbta svojim poslušalcem.

3, 2, 1 … ZDAJ!

»Vsak dober govor ima zanimiv začetek in učinkovit konec«, so znane besede Winstona Churchilla, ki se je zavedal pomena začetka in konca. Za vaš splošen prvi vtis, kot tudi za ublažitev treme pomaga, če si prve tri stavke predstavitve dobesedno zapolnite in naredite udaren uvod. Pri zagovoru diplome seveda ne pozabimo v uvodu pozdraviti komisije in zbranih. Kaj pa storiti, da bo vaš nastop tudi retorično dobro sprejet?

Govorite prosto (ne berite). Prav tako ne glejte preveč svojih prosojnic, saj so namenjene predvsem vašim poslušalcem. Vi veste kaj piše na prosojnicah, saj ste jih sestavili.

Uporabljajte glasovne poudarke. Bodite dinamični, varirajte z volumnom (glasno, tiho), hitrostjo (počasi, hitreje), tonom ali pa enostavno naredite pavzo.

Dvignite vaše kretnje, naj bodo v višini pasu. Vnaprej lahko tudi doma razmislite o t.i. abecedi kretenj, tipičnih kretnjah za poudarjanje.

Stojte pokončno z obema nogama trdno na tleh, kot stojimo v svojem najmočnejšem položaju. Imejte vzravnano držo in ne slonite na eni nogi ali pa na zagovorniškem odru.

Govorite dovolj glasno in jasno (vadite svojo artikulacijo doma, pačite se).

Prelevite napetost v pozitivno energijo, dinamičnost in entuziazem. Vašo dobro voljo in pozitivno energijo bodo zrcalili tudi vaši poslušalci.

Bodite spoštljivi do poslušalcev, na vprašanja komisije odgovarjajte umirjeno in prijazno.

Osredotočite se na vsebino in občinstvo, ne pa nase.

KO KONEC NI ŠE KONEC

Opravili ste zagovor, odgovorili na vsa zastavljena vprašanja, komisija vam je čestitala za diplomo … kaj pa sedaj? Če se niste v zaključku svojega govora zahvalili mentorju, je dobro, da to storite sedaj in se vljudno zahvalite še enkrat komisiji za čas in pozornost, v primeru, da ste pripravili pogostitev, pa je enkratna priložnost, da povabite zbrane na druženje.

Za konec pa še odgovor na vprašanje, ki nam nikakor ne gre iz glave. Kaj storiti, ko nas zagrabi trema? Največ za ublažitev treme lahko storite sami z dobro pripravo na nastop in vajo, po možnosti pred vašimi domačimi, ki vam bodo lahko ponudili še kakšen dodaten nasvet. Na sami predstavitvi pa je velika verjetnost, da boste vaše močno razbijanje srca slišali le vi, tako da se potrudite delovati umirjeno. Če pa tekom predstavitve izgubite rdečo nit, vam priporočam, da ponovite zadnji stavek in v tem času na hitro pogledate na svoj kartonček z opornimi točkami, ali pa enostavno rečete: »pa dovolj o tem, poglejmo si še ostale karakteristike …«.

V vsakem primeru pa ne pozabite, da vaše misli vplivajo na vaše počutje, in se spomnite besed Henryja Forda: »Whether you think you can or you can´t, either way you are right«. Veliko uspeha!

Vsebina: Edita Gabrič, ZA in PROTI, Zavod za kulturo dialoga