VOJAKINJA
»Moja pustna maska, bo za en dan obudila otroka v meni. Postala bom vojakinja in se spominjala dni, ko sem si kot otrok predstavljala, da sem na tajni misiji. Vojaški vzorec, bojne barve in orožje, divje a vseeno zapeljivo…«

PIKAPOLONICE
»Naša soseda Nataša vsako leto poskrbi za čudovite kostume, ki so sešiti doma. Ti so reszanimivi in lepi, ampak kar precej težki in malo problematični za sedenje.«

MENIH, ANGEL IN HUDIČ
»Le komu je menih prepustil svojo ubogo dušo, angelu ali hudiču?«

PIVO
»Iz kartona narejeni zlati rogovi za na obroč za lase, po obrazu rjava, bela in črna barva, prirejena zelena majica v oblekco z napisom: LAŠKO 1825.«

MORJE
»Sem delček morja … oblečena sem v modro, po meni plavajo ribice in druge morske živali, lase imam pobarvane modro in oblikovane v valove, na njih potuje ladjica.«

KORUZA
»Za pusta bom koruzni storž oz. koruza. Maska je pretežno narejena iz naravnega materiala. Obleka je sešita iz navadnega blaga. Kapa ter storži pa iz papirja, oblepljenega z barvnim papirjem. Po obleki so nato polepljeni koruzni listi in stenla, ter na storžih prav tako koruzna zrna.«

POHORJE, KARAVANKE IN PLANINA
»Moja maska je ena izmed 3 pustnih mask. Predstavlja Pohorje, medtem ko ostali dve maski, ki ju ni na slikah predstavljata karavanke ter veliko planino. maska je v celoti narejena iz naravnega materiala. Narejena je iz velike količine med seboj zlepljenega kartona. Notranji del maske je obdan z žico ter tršim kartonom, ki utrdi celotno konstrukcijo. Prav tako so znotraj maske nameščene posebna prečna ramenska nosila za nošenje maske (iz trdega kartona). Zunanji del maske je nato pobarvan z tempera barvicami. Na karton je nanešenih več plasti barve. Kot se vidi na sliki je vrh polepljen z vato ter tudi črte, ki ponazarjajo proge na pohorju. Po površini so polepljeni tudi listi in iglice ki ponazarjajo gozdove. Maska vsebuje še detajle kot so gondola narejena iz kartonskih škatlic ter stolp na pohorju, ki je prav tako narejen iz kartona.«

Navodila nagradne igre

V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, ki bodo obiskali spletno stran www.BonZur.si,www.AbsolventBom.si ali www.PrirocnikzaBruce.si, napisali kratek opis pustne maske, in/ali dodali pustno sliko, ki je lahko skupinska ali posamezna ter sprejeli pogoje za sodelovanje v nagradni igri. Z vašimi opisi pustnih mask boste sodelovali pri članku o Idejah za nore pustne maske.

Postopek sodelovanja:
-    izberete rubriko »Nagradna igra – Pustna maska«
-    objavite pustno fotografijo, ki je lahko skupinska ali posamezna
-    v polju opis, opišite vašo masko na najbolj zanimiv, kreativen in zabaven način
-    v obrazec vpišete osebne podatke in vaš elektronski naslov
-    ko izpolnite vsa polja, označite, da se strinjate s pogoji nagradne igre in zaključite s klikom na »Pošlji«
Vaši osebni podatki ne bodo vidni ostalim uporabnikom.

Nagradna igra bo potekala od 9.2.2012 do 23.2.2012 do 15 ure. Izmed vseh, ki boste sodelovali, bomo nagradili 5 tistih, ki se bodo najbolj potrudili in pri katerih bodo vtisi kreativni, zanimivi in zabavni.

Nagrade, ki jih bomo podelili so:

4 × mapa Akta v vrednosti 21 €

1 × darilni bon za nakup izdelkov v trgovinah Champion v vrednosti 25 eur

Zlozenka-Alko-FINAL5

Barcelona se nahaja na severovzhodni obali Iberskega polotoka, s pogledom na Sredozemsko morje, 160 kilometrov južno od francoske meje. Obstajata dve legendi kako naj bi mesto nastalo. Prva pravi, da je mesto nastalo 400 let pred gradnjo Rima, druga pa pravi, da je mesto v 3. stoletju pred našim štetjem ustanovil Hamilcar Barca, ki je mesto poimenoval po svoji družini.

Predstavljamo vam nekaj znamenitosti, ki si jih boste morali ogledati, če boste obiskali Barcelono.

Basilica i Temple Expiatori de la Sagrada Familia je zasnoval katalonski arhitekt Antoni Gaudí. Čeprav še ni dokončno zgrajena jo je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine. Gradnja se je začela leta 1882, leto kasneje pa je Gaudi prevzel projekt in ga preoblikoval v svoje arhitekturni in inženirski stil, ki je kombiunacija gotike in  združuje gotske in igle, modernistiãna oblikah [8] z ambicioznimi nosilni stebri in oboki. Gaudí je zadnja leta posvetil gradnji in v času njegove smrti leta 1926, je bilo zgrajene manj kot četrtina cerkve. Gradnja Familia je napredovala počasi, saj je temeljila na zasebni donatorji in je prekinila španske državljanske vojne. Katedralo naj  bi dokončali leta 2026 na 100. obletnico Gaudijeve smrti.

Camp Nou (v prevodu novo polje), se nahaja v zahodnem delu mesta in je dom nogometnega kluba Barcelona vse od izgradnje stadiona leta 1957. Kapaciteta stadiona je 99.354 ljudi in je največji tovrstni stadion v Evropi in 11. na svetu. Do leta 2000 se je imenoval Stadion nogometnega kluba Barcelona, dokler niso sprejeli vzdevka za uradno ime stadiona. V prihodnje naj bi stadionu dodali še nekaj več kot 4000 novih sedišč.

»Za podiplomski študij sem se odločil deloma zaradi dela, ki ga opravljam, deloma pa zaradi želje po pridobitvi dodatnih znanj iz organizacije. Študij poteka obliki predavanj, brez vaj. Skoraj pri vseh predmetih smo imeli pisni izpit, pri nekaterih je bilo mogoče predmet opraviti s kolokviji, izdelati smo morali veliko seminarskih nalog. Študiral sem deloma iz knjig, deloma iz zapiskov predavanj in študijskega gradiva. Potrebne knjige sem si večinoma izposodil v knjižnici. Najbolj koristni so tisti predmeti, ki so praktično naravnani na situacije, ki se dogajajo v podjetjih. Nobenega predmeta ne bi posebej izpostavljal kot težjega. Vsak predmet ima svoje zahteve, nekaj je pa tudi odvisno od tega, koliko ti snov leži. Predavanja so v redkih primerih potekala v manjših skupinah, zato je bila večja interakcija na predavanjih težja. Prednosti študija so večji poudarek praksi, kot na dodiplomskem študiju ter izmenjava mnenj iz izkušenj s študenti, ki prav tako delajo v praksi.«

Rok Žgalin Kobe, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, smer arhitektura

»Po diplomi sem se zaradi želje po poglobitvi teoretičnega znanja spogledoval s podiplomskim študijem, odločitev pa je postala enostavna s potegovanjem za mesto mladega raziskovalca. Študij poteka izredno samostojno, klasičen predmet s predavanji in vajami je bil zgolj eden. Ostali predmeti so vsi izbirni in večinoma potekajo individualno z mentorji. Predmeti sami po sebi niso težki, zahtevajo pa določeno mero discipline in samoiniciativnosti. Večino gradiva predstavljajo knjige, ki pa jih je v glavnem treba naročati v tujih spletnih knjigarnah. Koristno je raziskovanje na terenu, neprecenljive pa so povratne informacije mentorjev. Odnos s profesorji je zelo korekten oz. že kolegialen. Prav tako je treba pohvaliti ostalo osebje na fakulteti. Izredno pozitivna je možnost udeležbe na konferencah in simpozijih v tujini, s čimer se širijo obzorja.«

Mojca Zadravec, Pravna fakulteta, Ljubljana, smer teorija prava in države

»Svoje znanje o pravu sem želela poglobiti in nadgraditi, zato sem se odločila za nadaljevanje študija na naši fakulteti. Skupinskih predavanj je malo. V poštev tako pridejo skupinske in individualne konzultacije. Te so odvisne predvsem od interesa in motivacije študenta. Izpiti so ustni in problemsko zastavljeni, preverja se zlasti razumevanje in povezovanje študijskega gradiva ter lastni razmislek o njem. Študiram večinoma iz predpisane literature (torej knjige, članki, zapiski s predavanj), pri tem pa se poskušam dotakniti tudi literature, ki sicer ni predpisana, je pa ključna za boljše razumevanje snovi. Literaturo si večinoma izposodim, saj so knjige občutno predrage, poleg tega pa je študijske literature kar veliko. Sama imam občutek, da so odnosi med pedagogi in študenti na naši fakulteti zelo dobri. Na naši fakulteti sem doživela veliko pozitivnih stvari. Izpostavila bi pestro paleto obštudijskih dejavnosti, ki jih fakulteta omogoča. Pred tremi leti smo študentje in pedagogi združili moči in ustvarili prvo tovrstno slovensko tekmovanje za študente prava (Pitamičevo tekmovanje).«

Jana Juvan, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, strateško tržno komuniciranje

»Študij sem nadaljevala na isti fakulteti, saj brez tega ne bi dobila ustrezne stopnje izobrazbe. Za to smer pa sem se odločila zaradi prekvalifikacije, saj sem na prvi stopnji študirala na drugem programu, vendar sem želela svojo izobrazbo razširiti. Gre za redni študij in se v izvedbi bistveno ne razlikuje od dodiplomskega študija. Študiram iz predvidene literature (knjige, skripta, učbeniki) ter iz lastnih zapiskov s predavanj. Najtežji predmet je bil Mikroekonomija za marketing zaradi narave snovi, ki se razlikuje od ostalih snovi, ki so nam po končanem dodiplomskem študiju bližje in imamo zanje večjo podlago znanja. Z vsemi profesorji smo dobro sodelovali, med nami in profesorji so bolj sproščeni odnosi, kot so bili na dodiplomskem študiju.«

Nina Mav Horvat, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, predšolska vzgoja

»Že dalj časa sem čutila potrebo po nadaljnjem izobraževanju, vendar mi je bil izredni študij nedosegljiv zaradi stroškov šolnine. Podiplomski študij vpliva na profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolske vzgoje. Ker gre za redni študij, imamo urnik zelo podoben drugim rednim študentom. Literaturo sem iskala v interni knjižnici našega vrtca, kjer je veliko kakovostnih in strokovnih knjig s področja predšolske vzgoje, tudi strokovnih in znanstvenih revij. Zapiski so bili zgolj zato, da sem znala poiskati ustrezno literaturo in so malce pripomogli k razumevanju težjih tekstov. Osebno sem največ pridobila pri predmetih, ki so odstirali nove poglede, npr. Demokratizacija predšolske vzgoje. Z večino profesorjev smo vzpostavile zelo dober odnos, korekten, spoštljiv. Pozitivne strani študija so sveži pogledi na predšolsko vzgojo, zanimiv predmetnik in poglobljen študij.«

Nina Erčulj, Medicinska fakulteta Ljubljana, biomedicina in področje molekularne biologije

»K vpisu na podiplomski študij me je vzpodbudilo predvsem dejstvo, da je osrednji poudarek doktorskega študija na raziskovalnem delu. Program doktorskega študija je zasnovan tako, da je v prvem in deloma tudi v drugem letniku večji poudarek na organiziranih oblikah pouka, kasneje pa na raziskovalnem delu in pripravi doktorske disertacije. Pri vseh predmetih so nam predavatelji posredovali izročke predavanj ter vso ustrezno literaturo, raziskovalne članke, ki so pomembni za razumevanje področja. Za moje raziskovalno delo so bili najkoristnejši izbirni predmeti. Predvsem zato, ker so ožje usmerjeni in sem pri teh predmetih dobila podrobnejši pregled. Odnos med profesorji in študenti je izredno sproščen. K temu prispeva predvsem zasnova študijskega programa, ki temelji na aktivnem sodelovanju študentov pri pouku ter tako spodbuja dialog med profesorji in študenti.«

Jure Ahtik, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani, 2. letnik grafične in interaktivne komunikacije

»Za podiplomski študij sem se odločil, ker mi bo višja izobrazba prinesla širše zaposlitvene možnosti. Poleg tega sem želel poglobiti znanje na nekaterih področjih. Če je pri predmetu vpisanih 5 ali več študentov, je pedagoški proces izveden v celoti, torej s predavanji, vajami in seminarjem. Če je vpisanih študentov pri predmetu manj, se izvajajo konzultacije, zaključek predmeta pa je običajno z zagovorom seminarske naloge. Večino študijske literature prejmemo pri predavanjih. Učna snov običajno služi kot zelo dobro osnova za opravljanje izpita. Dodatno predlagano literaturo si večinoma lahko izposodimo v knjižnici na fakulteti. V mojem primeru je tema magistrskega dela 3D-fotografija in koristni izbrani predmeti so bili Umetniška fotografija, Temelji fotografije itd. Če najtežje pomeni, da je predmet zahteval več časa, potem tja zagotovo sodita Ekološki management in Organska kemija. Predavatelji so sproščeni, dialogi odprti, vzdušje ustvarjalno. Lahko bi rekel, da so odnosi ena svetlejših točk študija na tem študijskem programu. Med pozitivne strani tega študija lahko štejem tudi strokovne ekskurzije. Slabih izkušenj vsaj v mojem primeru resnično ni bilo.«

Nika Oman, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, doktorski študijski program

»Za študij sem se odločila, ker si želim delati na področju razvoja visokih tehnologij. V 1. letniku potekajo predavanja in vaje štirih izbirnih predmetov, študentje pa pripravimo tudi dva seminarja, kjer imamo priložnost predstaviti svoje raziskovalno delo. Drugo in tretje leto študija sta posvečena raziskovalnemu delu in pripravi doktorske disertacije. Pomembna je temeljna literatura posameznega področja. Znanje nato nadgrajujemo pri predavanjih, kjer se podrobneje seznanimo s specifičnimi primeri in bolj podrobno obdelamo področje. Poleg tega je treba poiskati in predelati tudi kar nekaj znanstvenih člankov. Najbolj koristni se mi zdijo tisti predmeti, kjer se poleg pridobivanja teoretičnih znanj soočimo tudi z njihovo uporabo na praktičnih primerih. Velikokrat šele s tem dosežemo pravo razumevanje snovi, hkrati pa so to najtežji predmeti. Odnosi med profesorji in študenti so korektni, profesorji z nami delijo tudi kakšno zanimivo izkušnjo in pomagajo s kakšnim neformalnim nasvetom.«

Maja Prettner, AGRFT v Ljubljani, 1. letnik filmskega in televizijskega ustvarjanja, filmska režija

»Za to smer sem se odločila, ker sem že prej gojila ljubezen do filmskega izražanja in sem ustvarjala v tej smeri. Predavanja potekajo približno tri dni v tednu. Vendar pa je treba vaje in ostale naloge delati tudi individualno. Izpiti so večinoma ustni, kjer študent zagovarja tudi delo ali vaje. Samega učenja in teoretičnega preizkušanja je malo, zato se vsak prostovoljno odloči, koliko želi obogatiti svoje znanje z literaturo. Predpisano literaturo dobimo v knjižnici ali od profesorjev. Odnos je zelo dober, saj se z profesorji lahko individualno dogovorimo za obveznosti, termine predavanj, vaj in, na koncu, izpitov. Prav tako so pripravljeni pomagati pri razvoju idej za kakršnokoli sprotno vajo in zaključni magistrski projekt. Pozitivne stvari na fakulteti so korekten in individualen odnos med profesorjem in študentom, praktično delo oziroma možnost snemanja vaj in zaključnega filma ter dodelovanje pri vajah s študenti drugih smeri.«

Maja Peharc, Filozofska fakulteta v Ljubljani, smer humanistika in družboslovje, literarne vede

»Za podiplomski študij sem se odločila, ker bi rada delala v akademski sferi. Mislim, da je to edini pametni razlog, zakaj naj se študent ali študentka odloči za študij na bolonjski doktorski stopnji. Da nekega študenta ali študentko »samo« zanima določeno področje, ni dovolj. Poleg tega doktorat prav nič ne pomaga pri zaposlitvenih možnostih, bolj nasprotno. Delodajalci morajo plačati več za doktorja znanosti, kot pa za profesorico nemščine. Moj študij traja 3 leta, prvi dve leti imamo še nekaj predavanj in seminarjev, zadnje leto pa je namenjeno izključno pisanju doktorske disertacije, ki bo doprinesla k razvoju znanosti. Tu ni vprašanja o težavnosti, tu gre bolj za vprašanje, ali tvoje študiranje vodi k novim znanstvenim spoznanjem. Poleg tega se mi zdi, da je na splošno spraševati o »kaj je težko in kaj lahko« popolnoma napačno. Kdor se to sprašuje, naj ne gre študirat. Odnosi med profesorji in študenti so korektni. Pozitivne strani podiplomskega študija so, da so vsi vedno pripravljeni pomagati, ne vsiljujejo ti svojega mnenja in ne ovirajo te pri samostojnem razmišljanju.«

Ajda Medjedović, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, 2. letnik biotehnologije

»Za podiplomski študij sem se odločila zaradi želje po pridobivanju novih informacij in dodatnem znanju. Permanentno izobraževanje in izpopolnjevanje je na tem področju nujno. Večina izbranih predmetov poteka v obliki individualnih konzultacij oziroma pogovorov s profesorji. Nato sledijo seminarske naloge ter nazadnje ustni preizkus znanja. Študiram iz aktualnih objavljenih člankov, dostopnih v strokovnih revijah in publikacijah ter iz bazične literature. Glavnino študijskega gradiva priporočajo in posredujejo profesorji. Vsi vpisani predmeti mi koristijo pri pridobivanju znanja, saj tega na širokem biotehnološkem področju z vrsto spremljevalnih dejavnosti nikoli ne more biti v zadostni meri. Najtežji so predmeti, pri katerih nimam zadostnega predznanja iz dodiplomskega študija, in teoretični predmeti brez predstave metodike v praksi. Atmosfera je odlična. Profesorji si prizadevajo, da bi kar v največji meri posredovali znanje, ki ga nujno potrebujem in je hkrati ustrezno mojim študijskim potrebam in zahtevam v praksi. Pozitivne stvari na fakulteti so po mojem mnenju strokovne informacije iz prve roke in razrešitev problema, individualni pristop, dosegljivost profesorja ob vsakem času in neposreden komunikativni odnos s profesorjem. Negativnih stvari na podiplomskem študiju ni bilo.«

Samo Rauter, Fakulteta za šport v Ljubljani, 4. letnik kineziologije

»Za podiplomski študij sem se odločil predvsem zaradi radovednosti. Tu mislim predvsem radovednost v smislu iskanja nečesa novega neraziskanega. Trenutno je moje delo osredotočeno bolj na raziskovalni del, kjer poteka individualno  sodelovanje z mentorjem. V prvih dveh letnikih študija so potekala predavanja. Po končanih predavanj je vsak izmed študentov imel možnost  dogovora o opravljanju ustnega izpita s posameznim profesorjem. Študiral sem iz knjig in literature, ki so jih pri posameznih predmetih navedli profesorji. Te sem našel na podatkovnih bazah, do katerih imamo prost dostop, ali po potrebi kupil literaturo preko spleta. Moje mnenje glede odnosa med profesorji in študenti je vsekakor pozitivno. V kolikor sem imel zanimanje in sem korektno opravil dolžnosti pri predmetih, je bilo sodelovanje s profesorji vselej korektno.«

Zvonka Fekonja, Fakulteta za zdravstvene vede Maribor, absolventka zdravstvene vede

»Za študij sem se odločila na pobudo prijateljice in pa zaradi želje po pridobivanju novih znanj. Študij poteka v obliki predavanj in seminarjev. Seminarji še bolj poglobljeno obravnavajo vsebine, izdelali smo seminarsko nalogo in jo nato predstavili svojim kolegom. Nekatera predavanja in vaje potekajo tudi v angleškem jeziku. Izpiti so predvsem v obliki seminarskih nalog, ki smo jih delali po skupinah. Sama sem študirala predvsem iz zapiskov, ki sem si jih naredila med obiskovanjem predavanj. Te zapiske sem nato po potrebi tudi dopolnila z dodatno literaturo, ki sem si jo izposodila v knjižnici. Vsi predmeti so bolj ali manj koristni. Odvisno pa je predvsem od posameznika, koliko se v posameznem predmetu »najde«. Odnos med profesorji in študenti je korekten, saj zanje nismo bili le številke. Vedno so nam na voljo za morebitne nejasnosti in dodatna vprašanja. Pozitivne stvari so predvsem druženje s sošolci po študijskih obveznostih, predavateljici s Finske in pa skupinsko delo.«

Alenka Gerdin, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, 2. letnik, smer informatika v sodobni družbi

»Predavanja potekajo v popoldanskem času med tednom, včasih tudi ob sobotah dopoldan. Študij na naši fakulteti poteka tako, da imamo vzporedno predavanja in vaje. Na vajah utrjujemo znanje, ki smo ga pridobili na predavanjih. Del izpita predstavlja tudi uspešno pripravljena in predstavljena seminarska naloga. Študiram iz lastnih zapiskov, profesorji nam posredujejo prosojnice iz predavanj, imamo pa tudi knjižnico, ki ima na razpolago potrebno literaturo. Meni so bili vsi predmeti koristni, saj sem pred tem zaključila izobrazbo družboslovne smeri. Izpostavila bi predmet Projekti informacijskih tehnologij, pri katerem izdelamo celovit projekt. Menim, da je odnos med profesorji in študenti dober, sproščen. Pripravljeni so nas usmerjati in dajati napotke s primerno literaturo. Najbolj pozitivna stvar, ki sem jo doživela na fakulteti, je timsko vzdušje. Fakulteta organizira tudi poučne študentske izlete, ki vključujejo obiske različnih evropskih ustanov, in omogoča tudi brezplačno udeležbo na različnih forumih, posvetovanjih, okroglih mizah. Težko bi naštela negativne stvari, ker praktično nisem nobene takšne doživela.«

Robert Richter, Visoka šola za upravljanje in poslovanje v Novem mestu, smer upravljanje in poslovanje

»Za študij sem se odločil zaradi strokovnega in osebnostnega razvoja. Študij poteka po predavanjih in vajah, kjer imamo projektne naloge, zaključi se s pisnim izpitom. Profesorji nam v elektronski obliki posredujejo predavanja, zraven uporabimo še literaturo, ki si jo sposodim v knjižnici. Koristni so vsi predmeti, najtežja pa sta meni bila mikroekonomija in makroekonomija. Sicer pa, ko se enkrat naučiš predmet, ti tudi težek postane lahek. S profesorji smo imeli dobre odnose, reference profesorjev pa so odlične. Kot prednosti šole bi izpostavil dobro organizacijo, zelo dober kader profesorjev in veliko uporabnega znanja, ki sem ga pridobil.«

Denis Obrul, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 1. letnik računalništva in informatike

»Na podiplomskem študiju nadaljujem z raziskovalnim delom, s katerim sem začel na dodiplomskem študiju, le da sem tokrat veliko bolj usmerjen v specifičen problem. Po vpisu smo imeli nekaj ur predavanj, za vse ostale predmete je študent odgovoren sam. Bolonjski študij je zasnovan tako, da si študent iz obširnega nabora izbirnih predmetov sam izbere tiste, ki pokrivajo njegovo raziskovalno področje. Iz študija dobiš toliko, kolikor si vanj pripravljen vložiti sam. Večino literature poiščem na internetu. Knjižnico obiščem le, ko potrebujem določene knjige. Vse predmete sem si izbral, zato so koristni vsi. Težkih predmetov ni, so le večji izzivi. Odnos z profesorji je zelo pozitiven. Delo poteka individualno, zato je stik veliko bolj pristen. Tudi tematika pogovorov je na višjem nivoju.«

Eva Ferk, Fakulteta za narovoslovje in matematiko Maribor, 2. letnik matematike

»Za podiplomski študij sem se odločila, ker me študij matematike zelo veseli. V okviru študija imamo seminarje, prav tako pa potekajo tudi predavanja predmetov. Uporabljamo predvsem tujo literaturo, ki jo dobimo v knjižnicah, nekaj malega na spletu, možen je sicer tudi nakup. Nekaj zapiskov naredimo na predavanjih, vendar večinoma predmeti temeljijo na literaturi. Vsak predmet po svoje je zelo koristen, saj sem si vse predmete sama izbrala. Vsekakor pa je najbolj koristno in zahtevno indivudualno raziskovalno delo, kjer se posvetimo pisanju člankov in raziskovanju v smeri doktorske naloge. Težko bi rekli, da so predmeti lahki, sploh če študiraš matematiko. So različni, predvsem pa so zelo koristni in bodo pri pripravi doktorske naloge še kako uporabni. Profesorji dobro poznajo študente, kar se le še izboljša na podiplomskem študiju, kjer je vpisanih še manj. Odnosi so zelo pozitivni. Pozitivne stvari so dobri odnosi med profesorji in študenti, večje osredotočanje na posameznega študenta s strani profesorja. Edina negativna stvar je, da je malo literature v knjižnicah, prav tako so nekateri članki v spletnih bazah plačljivi.«

Vesna Gosteničnik, Pravna fakulteta v Mariboru, absolventka prava

»Zanj sem se odločila predvsem zaradi smeri, ki jo ponuja bolonjska oblika izobraževalnega sistema, saj je prilagojena pripravi na pravniški državni izpit. V prvem letniku je pet obveznih in tri izbirni predmeti, v drugem letniku pa šest obveznih predmetov in magistrska naloga. Študij poteka po pravnih virih, literaturi in/ali zapiskih, ki so prišli v poštev že na dodiplomskem študiju, upoštevajoč sprotne zakonodajne spremembe. Večina literature je dostopne v knjižnicah in na spletu. V osnovi se je zagotovo najbolje in najkoristneje odločiti za tisto vejo prava, ki posameznika najbolj zanima. Uspešnost učenja je še vedno odvisna od lastnega pristopa in našega zanimanja. Predavatelji so na voljo tako preko e-pošte kot tudi osebno v času tutorskih in govorilnih ur. Velika prednost je fleksibilnost predavateljev pri nudenju možnosti individualnega pristopa na izpit, nekateri predavatelji so nam sami priskrbeli vprašanja s PDI-ja, kar je velika prednost za tiste, ki se že tako pripravljajo na PDI.«

Peter Gselman, Fakulteta za strojništvo v Mariboru, 1. letnik 3. stopnje smeri tehnologije materialov

»Na podiplomski študij sem se vpisal zato, ker sem se že v času podiplomskega študija dobro počutil na tej fakulteti. Predavanja potekajo, če je vpisanih vsaj 5 študentov na smeri, drugače pa potekajo konzultacije. Po večini je potrebno narediti seminarsko nalogo, ki jo predstavimo študentom iste smeri, nato pa sledi še ustni izpit. Učim se iz zapiskov in povzetkov literature. Najkoristnejši so izbirni predmeti, medtem ko so najtežji zame tisti, ki me ne zanimajo. S profesorji imam zelo dobre izkušnje. Prednosti na fakulteti so dober raziskovalni duh posameznih skupin, prilagodljiv program izobraževanja v smislu poljubne izbire tematike seminarskih nalog in študija literature in visok nivo znanja profesorjev, ki dobro posredujejo svoje znanje. Slabosti pa so številni predmeti v prvem letniku, ki pomenijo manj časa za raziskovalne dejavnosti, študij je kratek, zato je potrebno dobro poznati temo za doktorsko disertacijo.«

Uroš Bele, Medicinska fakulteta v Mariboru, 1. letnik biomedicinske tehnologije

»Za študij sem se odločil, ker pričakujem, da mi bo nudil začetni vpogled v samostojno raziskovalno delo. Študij se izvaja v obliki predavanj, seminarjev in vaj, predmet pa uspešno zaključiš z opravljenim izpitom. Študijska literatura so tako knjige, izročki iz predavanj, zapiski, skratka vse, kar je napisanega na obravnavano temo. Literaturo včasih dobimo na predavanjih, včasih pa jo je treba poiskati v knjižnicah. Vsak predmet je po svoje zanimiv, konkretno za mene pa najbolj Raziskovanje v klinični praksi. Odnos s profesorji je sproščen in kolegialen. Pozitivno je definitivno to, da profesorji razumejo, da smo podiplomski študentje po večini zaposleni in se nam zato poskušajo v najboljši meri prilagajati. Pozitivno je tudi dejstvo, da se po večini učimo zelo uporabne in praktične stvari, ter pozitiven odnos med profesorji in študenti. Negativno je morda to, da so ravno zaradi naše časovne preobremenjenosti nekatera predavanja slabše organizirana.«

Rok Pintar, Fakulteta za organizacijske vede v Kranju, 1. letnik magistrskega študija, smer kadrovski in izobraževalni sistemi

»Programi nudijo široko poslovno znanje o razvijanju procesov iskanja in izbiri ljudi ter določanju kompetence. Predavanja potekajo v obliki predavanj, vaj in seminarjev. Pri večini je obvezna raziskovalna naloga, ki je pogoj za pristop k izpitu ali pa se upošteva kot del končne ocene. Kolokviji se izvajajo po dogovoru s profesorji, prednost je blokovni sistem študija (predavanja in vaje opravimo skupaj, potem sledi izredni izpitni rok za študente, ki so redno prisotni na predavanjih in vajah). Imamo knjižnico, kjer se dobi vsa literatura, poleg tega imajo študentje brezplačen dostop do vseh spletnih knjižnic. Najbolj koristni predmeti so po mnenju študentov teorija odločanja, teorije vodenja, oblikovanje. Če nimaš dobrega znanja matematike, stohatistike, ki so osnova za nekatere predmete na podiplomskem študiju, imaš lahko nekaj težav. Atmosfera je dobra, saj so vsi profesorji vedno dostopni in pripravljeni pomagati. Tudi odnosi med študenti so dobri, saj si vsi med seboj pomagamo. Prednosti fakultete so širina in obseg pridobljenega znanja, pridobljena prijateljstva in poznanstva s sošolci in profesorji ter povezovanje učenja s prakso in velike možnosti za zaposlitev.«

Nastja Dvoršek, Fakulteta za varnostne vede, smer obveščevalno-varnostna dejavnost

»Za študij sem se odločila, ker sem želela nadaljevati po začrtani poti, saj sem fakulteto obiskovala že na podiplomski stopnji. Obravnavane teme se mi zdijo zanimive, profesorji imajo veliko praktičnih izkušenj, vzdušje je super. Študij poteka v obliki predavanj, vaj in seminarskih nalog. Študira se iz knjig in lastnih zapiskov, knjige kupim kar na fakulteti v kopirnici, kar mi prihrani veliko časa. Koristni se mi zdijo vsi predmeti, saj jih zlahka povezujem in rišem vzporednice z resničnim življenjem. Meni osebno je bil najtežji predmet multivariantne statistične metode, saj sem se z programom SPSS srečala prvič. Odnos med profesorji in študenti je super. Prednosti fakultete so dobro vzdušje, številne možnosti izmenjav in strokovnih ekskurzij, dobrodelne akcije, ki jih organizira Študentski svet.«

Mitja Šimenc, Fakulteta za logistiko, Celje, absolvent

»Logistika je z vidika raziskovanja in kariernih priložnosti zelo pestra in aktualna, še zlasti na tujem. Poleg tega sem želel na drugi stopnji vsebinsko in formalno zaokrožiti začeto na dodiplomskem študiju. Študij poteka kot kombinacija predavanj in vaj. Seminarji so del obveznosti na vajah in pogoj za pristop h končnemu izpitu. Gradivo in literatura sta dostopna v elektronskem učnem okolju, zaradi narave področja pa je treba posegati predvsem po tujih virih. Najbolj koristni so predmeti, ki obravnavajo analizo in upravljanje poslovnih logističnih procesov. Profesorji in študenti so enakovredni sooblikovalci študijskega in študentskega življenja. Odnosi so vključujoči in človeški. Prednosti študija so možnosti raziskovanja in pridobivanja praktičnih vpogledov iz realnega okolja (Inštitut za logistiko, projekt LARS in Laboratorij za informatiko), strokovne ekskurzije in izleti, pogoji za delo.«

Mojca Poklar, Fakulteta za humanistične vede v Kopru, 1 letnik geografije

»Za študij sem se odločila predvsem zaradi prostega mesta mladega raziskovalca iz gospodarstva, fakulteto pa sem izbrala predvsem zaradi zanimivega predmetnika. Študij poteka večinoma preko konzultacij, pri temeljnih predmetih pa se izvajajo predavanja in seminarji. S profesorjem se sam dogovoriš za termin za izpit. Izpiti so večinoma ustni, pri temeljnih predmetih lahko tudi pisni. Študijska literatura obsega knjige, zbornike ali posamezne znanstvene in strokovne članke, kakšne uporabne zapiske iz dodiplomskega študija ter internetne vire. Učno literaturo si je možno izposoditi v knjižnici fakultete, nekateri profesorji pa nam jo sami dajo. Najbolj koristni so izbirni predmeti, ki ti podajo poglobljeno znanje tistih smeri, ki te najbolj zanimajo. Ker si sam oblikuješ predmetnik, bi lahko rekla, da ni noben predmet posebno težak. Profesorji so dostopni, razumevajoči in vedno pripravljeni pomagati, odnos je sproščen.«

Marko Tuta, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru, 1. letnik matematične znanosti

»Matematični problemi so mi bili zmeraj všeč, zato sem se odločil, da podiplomski študij naredim tukaj. V vsakem semestru imam seminar, kjer moram predstaviti matematično temo. Študij je bolj usmerjen na samostojno delo. Učim se iz zapiskov in literature, ki jo dobim v knjižnici. Najbolj uporabni predmeti se mi zdijo tisti, ki se uporabljajo v praksi, obenem pa so to najtežji predmeti. Dobra stvar fakultete so odlični odnosi s profesorji, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati. Vzdušje na fakulteti je res dobro.«

Anja Slatinšek, Fakulteta za management v Kopru, 2. letnik managementa

»Študij nadaljujem na isti fakulteti in lahko rečem, da so bila moja pričakovanja več kot dosežena. Študij poteka v kvartalih, kar pomeni, da imamo v določenem kvartalu določeno število predmetov, po zaključenem kvartalu pa izpitno obdobje. Predavanja potekajo v popoldanskem času. Posamezen predmet je sestavljen iz predavanj ter vaj, večina pa zahteva tudi izdelavo seminarskih nalog oz. projektnega dela. Sama študiram predvsem iz zapiskov ter knjig profesorjev, ki jih po ugodnih cenah kupim v referatu. Za izdelavo projektnih nalog se poslužujem tudi ponudb univerzitetnih knjižnic. Z velikim veseljem sem obiskovala predavanja profesorjev s predhodnim praktičnim znanjem iz gospodarstva. Tudi izbirni predmeti so prednost za študente, saj si vsak izbere želeno področje. Definitivno največ časa večina na podiplomskem študiju porabi za ekonomske vidike managementa ter raziskovanje v managementu. Tako na dodiplomskem kot tudi podiplomskem študiju sem spoznala odlične prijatelje. Kot pozitivno izkušnjo bi omenila ažurnost referata, moderno tehnološko opremljenost in program mobilnosti študentov.«

Tomaž Pančur, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Portorož, družbeno-prostorska smer

»V prvi vrsti sem se za podiplomski študij na isti fakulteti odločil, ker me je nadaljnji študij turizma zanimal. Tovrsten študij je v mogoč samo na tej fakulteti. Študij po večini poteka preko predavanj, vendar se način dela razlikuje od predmeta do predmeta. Velik delež predstavljajo seminarske/projektne naloge, ki so navadno pogoj za pristop k izpitu ali same po sebi zadostne za pridobitev končne ocene. Na izpite se pripravljam iz zapiskov ter gradiv objavljenih na ŠIS-u (študentski informacijski sistem fakultete) ali v e-učilnici fakultete. Učno literaturo je možno kupiti v knjigarni fakultete, dobro je založena tudi knjižnica. Najbolj koristni predmeti pri študiju so tisti, ki ti podajo informacije in znanja, uporabna v sami praksi in gospodarstvu. Odnos med profesorji in študenti je v splošnem korekten in pozitivno obarvan. Sam sem na fakulteti navezal dobre stike s profesorji. Predavanja vedno potekajo v popoldanskem času in je tako organiziranje obštudijskega dela lažje.«

Urša Papler, Fakulteta za podiplomski študij, smer Primerjalni študij idej in kultur (modul Slovenske študije – tradicija in sodobnost), 3. stopnja bolonjskega študija

»Na Univerzi v Novi Gorici sem diplomirala na programu Slovenistika. S študijem sem bila zadovoljna, zato sem se odločila, da šolanje nadaljujem na svoji matični univerzi. Bistvo našega študija je pisanje doktorske disertacije pod nadzorom mentorja. Poleg tega pa moramo narediti še podiplomske izpite, ki si jih glede na temo svoje disertacije izberemo sami. Študiramo predvsem iz knjig in zapiskov. Knjige dobimo v univerzitetni knjižnici ali pa jih naročimo s pomočjo medknjižnične izposoje. Koristni so vsi predmeti, saj so povezani z izbranim raziskovalnim področjem. Odnos med profesorji in študenti je zelo dober. Študijske skupine so majhne, zato se lahko profesor individualno posveti posameznemu študentu. Profesorji so prijazni in vedno pripravljeni pomagati tudi izven predavanj.«

Damjana Jakobčič, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, 1 letnik, kulturni management

»Za podiplomski študij na tej fakulteti sem se odločila zaradi svoje osebnostne rasti, da pridobim čim več izkušenj in kompetenc. Predavanja potekajo med tednom popoldne, izjemoma tudi ob sobotah. Seminarske naloge so pri skoraj vseh predmetih. Priprave na izpit se razlikujejo od predmeta do predmeta. Dobro je imeti lastne zapiske, zraven pa še potrebno literaturo, ki je na voljo v knjižnici fakultete, večino literature se dobi tudi v splošnih knjižnicah. Najtežji predmeti so po navadi tisti, ki so najbolj zanimivi. Odnos med profesorji in študenti je dober, profesorji so pripravljeni pomagati. Pozitivna stran študija so ravno prav velike skupine. Slabost bi videla v tem, da nimam stika z večino študentov v Novi gorici, saj študiram v Ljubljani.«

Ljudje smo stresu neprestano podvrženi, intenzivnejši pa je ob kakšnih pomembnih prelomnicah. Kot je povedal dr. med., spec. psih. Miloš Židanik, je stres vse, kar nas vznemirja, moti, v nas sproža neko napetost, nelagodje in povzroča, da se z neko stvarjo miselno in čustveno zelo veliko ukvarjamo. Po njegovih besedah ima stres tako pozitivne kot negativne strani. Po eni strani se lahko na podlagi uspešnega reševanja stresnih situacij učimo, kako stres obvladovati tudi v prihodnje. Lahko pa je tudi negativen – in sicer, če je stres preveč intenziven, nas  lahko pahne v malodušje, obup, občutke manjvrednosti, tudi v depresijo, strah in razmišljanje o samomoru. Potem pa je vse odvisno od tipa naše osebnosti, pravi Židanik. In doda, da je prav tako od nas odvisno tudi to, kako naj ravnamo z drugimi življenjskimi odločitvami: »Nikoli ne moremo prav zapreti vrat za seboj in nikoli prav odločiti, kje bi posadili jablano.« Zato ni nič napačno, če smo preudarni ter da se znamo poslušati. Tako je na primer tudi z izbiro študija. Židanik opozarja, da je, kar se tiče študija, glede tega najbolj stresno to, če študiramo napačen poklic, ta študij dokončamo, z diplomo vred, in morebiti celo življenje takšno delo tudi opravljamo, če ga seveda dobimo. Židanik je ob tem mnenja, da nas prav to lahko naredi za vse življenje zafrustrirane in depresivne, zato je vsekakor dobro, da izberemo poklic, ki nas veseli. S tem je tudi pisanje diplome lažje. Diplomska naloga pa je vsekakor lahko povezana tudi s prakso na določenem faksu. Židanik pravi, da je praksa dobra zadeva, ker prek nje delodajalci spoznajo kandidate za prosta delovna mesta, hkrati pa bodoči diplomanti navežejo osebni stik s potencialnimi kolegi. To prav lahko zelo pomaga k znatnemu znižanju stresne ravni diplomantov. Velika skrb današnje mladine je tudi stanovanje. Židanik glede tega navaja začasno rešitev, ki jo ponuja bivanje pri starših. Jasno pove, da čeprav ta rešitev stroškov ne prinaša ali so ti minimalni, moramo zaradi tega vedeti, da to lahko pomeni varnost z vato v ušesih. Tu pa je odvisno tudi od nas samih in od odnosov v družini, kako znamo ravnati s spoštljivostjo do sebe in drugih. Da bi se s konflikti in s stresom lažje spoprijeli, se temu izognili oziroma to omilili, obstaja več različnih tehnik premagovanja stresa.

Kako lahko na različne načine premagujemo/premagamo stres

Absolventka psihologije, ki je prek študentskega servisa zaposlena v Zavodu Študentska svetovalnica, Mojca Majerle, navaja zelo zanimive in zelo praktične načine, kako lahko učinkovito premagujemo stres:

– S tehniko vizualizacije, kjer si predstavljamo določene podobe, dogodke, kraje … Primer ene vizualizacije: zapremo oči in si predstavljamo, da smo na travniku/v gozdu, da nas prevzema občutek miru. Z bosimi nogami stopamo po mehki travi, poslušamo petje ptic in čutimo toploto sončnih žarkov. Zaznavamo, kako se naše telo napolnjuje z energijo. Več o tem je na spletni strani http://www.utrinek.si/vizualizacija.

–  različnimi tehnikami progresivne mišične relaksacije, s katerimi postopoma, s pomočjo misli, sproščamo mišice v svojem telesu (več o tem na http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=fileinfo&id=48).

– Znane so različne dihalne vaje, na primer, da sproščeno dihamo v del telesa, kjer čutimo napetost, potem, da se osredotočamo na vdih in izdih. Potek te vaje: sedimo vzravnano in sproščeno. Po navadi zapremo oči, občutimo, kako dih vstopi v telo in kako gre ven. Zaznamo, kako se prsni koš dviga in spušča, kako se trebuh ob vzdihu razširi in izboči in ob izdihu skrči. Pozorni smo na to, ali kje v telesu čutimo napetost. Ko jo začutimo, dihamo v ta del telesa, ki se postopoma sprošča.

– Vedno bolj znani so treningi čuječnosti (angl. mindfulness), ki pomagajo pri premagovanju stresa. Čuječnost je nepresojajoče zavedanje vsega, kar se dogaja znotraj in zunaj nas. Gre za polno prisotnost v sedanjem trenutku, “tukaj in zdaj”, ki jo spremljajo sprejemanje, radovednost in radost.

Ne nazadnje, Majerletova svetuje, da se lahko obrnete tudi na Zavod Študentska svetovalnica, kjer nudijo psihološko svetovanje in psihoterapijo in izvajajo raznovrstne psihološke delavnice, tudi na temo spoprijemanja s stresom. Več informacij lahko najdete na spletni strani  http://www.svetovalnica.com/.

Najprej uredite obvezno zdravstveno zavarovanje

Če izgubite status študenta ali pa mesec dni, preden dopolnite 26 let, si morate najprej urediti obvezno zdravstveno zavarovanje v eni izmed poslovalnic ZZZS. Ko dopolnite 26 let, niste več zavarovani prek staršev kot družinski člani, saj postanete tudi vi zavezanci za doplačila zdravstvenih storitev. Šele nato morate pri pooblaščenih zavarovalnicah (Triglav, Adriatic, Vzajemna …) skleniti tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Če tega ne storite, boste morali od tega trenutka dalje doplačati vse morebitne stroške zdravljenja (zdravstvene, bolnišnične, zdraviliške in zobozdravstvene storitve, zdravila, reševalni prevozi, medicinski pripomočki ipd.). Še več, v kolikor zamudite omenjeni enomesečni rok, vas bo doletela trimesečna čakalna doba. To pomeni, da boste v tem obdobju že plačevali premijo, razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev pa boste morali naslednje tri mesece še vedno kriti sami. Če pa si dopolnilnega zavarovanja ne uredite v roku enega leta po izteku študentskega statusa ali dopolnjenim 26. letom starosti, se bo vaša premija z vsakim letom, ko niste dopolnilno zavarovani, povišala za 3 odstotke.

Absolventski staž: V Ljubljani dvakrat, v Mariboru pa enkrat

Status Univerze v Ljubljani pravi sledeče: »Študent ima po zaključku zadnjega semestra dodiplomskega študija dvanajst mesecev absolventskega staža.« To pomeni, da imate študenti UL pravico, da absolventski staž koristite po vsaki izmed treh stopenj bolonjskega študija (torej po dodiplomskem, magistrskem in po doktorskem študiju). V absolventski staž se morate vpisati, tako kot ste se do sedaj vpisovali v nadaljevalne letnike študija. Kot rečeno, pa absolvent po vseh treh stopnjah velja le za tiste, ki študirate na fakultetah, ki sodijo pod Univerzo v Ljubljani (za samostojne visokošolske zavode to ne velja).

Na Univerzi v Mariboru pa lahko absolventski staž koristite le enkrat v času študija. Ali, kot pravijo na UM: »Študentom pravica do absolventskega staža pripada na podlagi 70. člena Zakona o visokem šolstvu in bodo imeli to pravico vse do morebitne spremembe zakona. Morebitna sprememba pa se bo nanašala le na novo vpisane študente prihodnjih generacij.« Senat mariborske univerze se namreč zavzema za zaključevanje študija v predvidenih rokih, saj menijo, da je podaljševanje trajanja študija škodljivo ter da študente spravlja v slabši socialni položaj.

Podaljšanje absolventskega staža: le iz opravičljivih razlogov

Absolventski staž sicer lahko podaljšate še za eno leto, vendar morate imeti za to »opravičljiv razlog«, kot na primer materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. Morebitni dodatni pogoji se lahko razlikujejo od fakultete do fakultete.

Štipendije: le za enega »absolventa«

Za republiško štipendijo boste lahko kandidirali tudi, če ste že starejši od 26 let, vendar pod pogojem, da se ne vpisujete v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja. Drugi člen Pravilnika o štipendiranju namreč opredeljuje, da je lahko starost kandidatov, ki prvič vlagajo vlogo za uveljavitev pravice do republiške štipendije, glede na letnik in izbrani izobraževalni program lahko ustrezno višja.

Sicer pa se republiške, zoisove in kadrovske štipendije izplačujejo tudi v času absolventskega staža, vse do diplome, vendar v celotni dobi študija le eno študijsko leto (torej, v kolikor boste absolventa koristili dvakrat, ne boste mogli tudi štipendije prejemati dvakrat). Vendar pa podiplomski študentje po 39. členu Pravilnika o štipendiranju niste upravičeni do štipendije v času absolventskega staža.

Če boste študij končali pred iztekom študijskega leta, vam bodo (država ali podjetje, od katerega prejemate kadrovsko štipendijo) izplačali preostale štipendije v enkratnem znesku. Torej, če diplomirate že marca, vam pripadajo še vse štipendije, ki bi jih sicer prejeli do septembra.

Preživnina: Po zakonu vam več ne pripada

Po dopolnjenem 26. letu starosti vas starši, kot smo omenili že pri zavarovanjih, po zakonu niso več dolžni preživljati, kljub temu, da imate še vedno status študenta. V kolikor prejemate preživnino od enega izmed staršev, po 26. rojstnem dnevu te pravice več nimate. Še več, v kolikor vam starš še plačuje po preživnino po tem letu, vam (v kolikor ga ne obvestite pravočasno in seveda, če niste v najboljših odnosih) lahko vse zneske za nazaj tudi terja.

Delo prek študentskega servisa: neobdavčenih le 88 evrov

Sicer je res, da lahko prek študentskega servisa delate, vse dokler imate status študenta, vendar pa vam po 26. letu študentski servis za vsako napotnico, ki je višja od 88 €, odvede 22,5 % akontacijo za dohodnino (to akontacijo lahko pri odmeri dohodnine dobite povrnjeno, če zaslužite manj, kot znaša vsota dohodninskih olajšav, do katerih ste upravičeni). Temu se lahko izognete le tako, da se z delodajalcem dogovorite, da vam zaslužke razbije na napotnice, ki ne bodo presegajo omejitev 88 evrov.

Viri:

http://www.svetovalnica.com/absolventski-staz,

http://www.zzzs.si/,

http://www.adriatic-slovenica.si/za-fizicne-osebe/vrste-zavarovanj/zdravje/dopolnilno-zdravstveno-zavarovanje-za-mlade,

http://www.shrani.si/f/3q/MZ/1rXh5JwN/absolventski-staz.pdf,

http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6007,

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_stipendiranje_57_07_npb.pdf.