• KAJ JE DELOVNO RAZMERJE?
  

Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec
prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za
plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom
delodajalca.

Minimalne standarde pravic delavcev določa Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št.
42/02 in nasl.), ugodnejša ureditev pravic pa je prepuščena kolektivnim
pogodbam na različnih ravneh.

• KAJ JE POGODBA O ZAPOSLITVI?

S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec skleneta delovno razmerje in opredelita medsebojne pravice in obveznosti.

Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklepa za nedoločen čas. Izjemoma se
lahko sklene za določen čas (npr. zaradi začasno povečanega obsega dela,
nadomeščanja začasno odsotnega delavca, projektnega dela, izobraževanja ali
usposabljanja, izvrševanja dela, ki po svoji naravi traja določen čas, itd),
pri čemer velja, da ni dopustno skleniti več zaporednih pogodb o zaposlitvi za
določen čas z istim delavcem in za isto delo, če bi bil neprekinjen čas
trajanja teh pogodb daljši od dveh let.

• KAJ MORA VSEBOVATI POGODBA O ZAPOSLITVI?
  

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati naslednje sestavine:

- podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,

- datum nastopa dela,

- naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi,

- kraj opravljanja dela,

- čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,

- določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,

- določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,

- določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ter o morebitnih drugih plačilih,

- določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,

- določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,

- dolžino odpovednih rokov,

- navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca,

- druge pravice in obveznosti v primerih, določenih s tem zakonom.

• SO ŠE KAKŠNI DRUGI NAČINI/OBLIKE ZAPOSLITVE?
  

Pogodbo o zaposlitvi je mogoče skleniti tudi za krajši delovni čas od
polnega (npr. za štiri ure dnevno). V tem primeru ima delavec enake pravice in
obveznosti, kot če bi delal polni delovni čas, uveljavlja pa jih sorazmerno
času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen če zakon določa
drugače.

Če obstaja takšna možnost pri delodajalcu, je mogoče opravljati delo
tudi na domu oz. na daljavo z uporabo informacijske tehnologije. V tem primeru
ima delavec enake pravice, kot če bi delal v prostorih delodajalca, posebnosti
takšnega dela se uredijo v pogodbi o zaposlitvi.

Delavec lahko tudi sklene pogodbo o zaposlitvi z agencijo kot
delodajalcem. V tem primeru agencija napoti delavca na delo k drugemu
delodajalcu (t. j. uporabniku), kjer bo delavec dejansko opravljal delo. Višina
plače in nadomestila je v takšnem primeru odvisna od dejanskega opravljanja
dela pri uporabniku, upoštevaje kolektivne pogodbe in splošne akte uporabnika.
V napotilu na delo k uporabniku, ki mora biti v pisni obliki, agencija delavca
seznani s pogoji dela pri uporabniku ter o pravicah in obveznostih v zvezi z delom.

Delo je mogoče opravljati tudi preko pogodbe o delu oz. podjemne
pogodbe (ki je kot pogodba civilnega prava urejena v Obligacijskem zakoniku,
Ur. list RS, št. 97/07-UPB1), kadar gre za opravljanje storitve, npr. izdelava
ali popravilo kakšne stvari; ali preko avtorske pogodbe, kadar gre za avtorsko
delo, npr. predavanje, pisanje članka, gledališko delo, koreografsko delo, itd.
(avtorska dela so opredeljena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, Ur.
list RS, št. 21/95 in nasl.). V teh dveh primerih ne gre za zaposlitev v smislu
Zakona o delovnih razmerij!

• KAJ JE PLAČA?
  

Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Plačilo za poslovno uspešnost pripada delavcem, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa
(nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo za praznike in dela proste
dneve). S kolektivno pogodbo se lahko določijo dodatki za posebne pogoje dela,
ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in
nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela.

Poleg plače imajo delavci tudi pravico do povračila stroškov za prehrano med delom in
za prevoz na delo in z dela, ter stroškov, ki jih imajo pri opravljanju del in
nalog na službenem potovanju. Delavcem pripada tudi regres za letni dopust.

• KAKŠNE SO PRAVICE »SVEŽE« ZAPOSLENEGA ŠTUDENTA?
  

Mladi, ki se zaposlijo prvič po končanem študiju, imajo enake pravice iz delovnega razmerja kot ostali zaposleni.

Tako imajo pravico do plačila za delo, kot je dogovorjeno s pogodbo o
zaposlitvi. Tisti, ki delo opravljajo kot pripravniki, imajo pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 % osnovne plače svojega delovnega mesta.

Imajo pravico do 30-minutnega odmora za malico med delovnim časom, ki se všteva v delovni čas.

V posameznem koledarskem letu imajo pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta. K tej
osnovi se prištejejo še dodatni dnevi, ki jih določa zakon (npr. dodatni dan
dopusta za vsakega otroka do 15 let) ali kolektivne
pogodbe (npr. dodatni dnevi dopusta glede na zahtevnost delovnega mesta,
izobrazbo, težje delovne pogoje itd).

Imajo pravico do izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja.

Če so že starši oz. ko postanejo starši, imajo pravico do posebnega varstva.

V primeru kršitev pravic iz delovnega razmerja ima delavec pravico do sodnega varstva pred pristojnim delovnim sodiščem.

Vsebina: Maja Konjar, univ. dipl. prav., Pravna svetovalka ZSSS

.