Zaupanje je v različnih odnosih izredno pomembno, v medpartnerskem odnosu pa še toliko bolj in je temelj dolgoročnega zakona in varnosti v njem! Včasih je težko ubesediti, kaj zaupanje pravzaprav sploh je. Večina ljudi bi, če jih vprašamo, rekla, da ga v bistvu ne morejo opisati, a vedo, kakšen je občutek, ko ga izgubijo. Namen tega članka je zato predstaviti nekaj ključnih indikatorjev, ki jih večina ljudi sprejema kot dokaz zaupanja.

O zaupanju imate lahko prav specifičen način razumevanja in vsak par po navadi tudi ima svoj unikaten pogled in meje glede tega, kdaj je zaupanje prelomljeno. Tako imamo različne poglede glede determiniranja nezvestobe in meja, povezanih z njo, imamo lahko tudi zelo različna pričakovanja glede marsikaterega dela odnosa (npr. pričakovanja glede poroke, glede otrok – si jih oba želita in koliko, načina praznovanja praznikov, če sploh in katerih …). Ob vsem tem lahko izredno hitro pride do prelomljenega zaupanja in nezadovoljstva v odnosu.

Poglejmo sedaj na kratko, kako lahko vemo, da je zaupanje prisotno? Sledi nekaj ključnih indikatorjev, ki bi jih večina ljudi sprejela kot dokaz zaupanja:

Zanesljivost. Obljube so lahko formalne ali pa neformalne. Nekatere obljube, podane na poročni ceremoniji, so formalne in so podkrepljene z zakonom in religiozno tradicijo. Neformalne obljube, kot, na primer, odnašanje smeti vsak torek, pa lahko velikokrat prelomimo in velikokrat tudi so prelomljene! Če je obljuba izpolnjena, hitro čutite, da lahko osebi znova zaupate in morda vedno bolj in z vedno večjo odgovornostjo.

Predvidljivost. Postalo je nekako nemoderno, da bi bila predvidljivost nekaj, česar se lahko veselimo. Namesto tega je »biti predvidljiv« pogosto videno kot dolgočasno in nezanimivo. V resnici pa je nemogoče zaupati, če ni prisotnih nekaterih predvidljivih  elementov. Če prosite partnerja, da gre vsako sredo po otroka v šolo, ker imate vi takrat druge obveznosti, morate imeti sposobnost predvideti, da bo res tako. Če ravna nepredvidljivo in enkrat po otroka gre, drugič pa ne, se bo vaš občutek zaupanja zmanjšal oziroma prelomil. Povedano z drugimi besedami, če lahko predvidite, da bo oseba vsakič storila, kar jo prosimo, lahko razvijemo do nje zaupanje.

Iskrenost. V večini odnosov je resnicoljubnost ključnega pomena. Neresnica in laganje uničita samo jedro zaupanja. Ni vedno lahko biti popolnoma odkrit, a odnos, ki temelji na zaupanju, zahteva iskrenost, da ga lahko okrepimo. Velikokrat se zgodi, da lahko bolje in hitreje zaupamo nekomu, ki nam je voljan podati odkrit odgovor na težko vprašanje. Oseba, ki se izogiba odgovarjanju na vaša vprašanja ali se obotavlja ali govori tisto, kar si želite slišati, vam lahko sicer ponudi manj boleč odgovor, a obenem tudi neizogibno dokaže svojo neiskrenost.

Lojalnost. Biti lojalen drug do drugega je ključna komponenta za zaupanje.

Predanost. V vsakem odnosu je pomembno, da imamo deljen občutek predanosti. To še posebej velja, če želimo zaupanje še povečati. Zelo težko je zaupati nekomu, ki je nejasen glede tega, kaj pričakuje od odnosa v prihodnje. Pri predanosti gre predvsem za skrb do drugega v težkih in lepih časih in zmožnost pogledati preko problemov ter vsakdanjih vzponov in padcev vsakdanjika.

Deljene oziroma skupne meje. Predstavljajte si svoj odnos kot nekakšen vrt. Okrog vašega vrta pa stoji ograja. Ta ograja zadrži stvari, glede katerih se oba strinjata, da so za vaju pomembne, da ohranjata odnos. Nekateri ljudje oziroma pari imajo zelo visoko postavljene  ograje, spet drugi imajo nizke. Vsak odnos ima svoje meje. Včasih so jasne obema partnerjema, po večini pa se o njih nikoli odprto ne govori, a postanejo jasne, ko eden izmed partnerjev mejo prestopi. Meje prav tako sestavljajo skupna stališča do denarja, vzgoje otrok, spolnosti, dela, kot tudi družinskega življenja in predvsem lastna individualna prepričanja glede odnosov.