Specializacija vas usposobi za zahtevne strokovne naloge, magisterij
pa poglobi vaše teoretično znanje in raziskovalnega duha. Doktorat je
lahko ob določenih pogojih neposredno nadaljevanje magisterija. S
specializacijo se vaše izobraževanje zaključi, po magisteriju se lahko
vpišete še na doktorat, ki ga izredno uspešni diplomanti lahko direktno
vpišejo že takoj po dokončani univerzitetni izobrazbi.

Pogoji za vpis na podiplomske programe so končana
univerzitetna ali visokošolska izobrazba in pogoji, ki so določeni s
študijskim programom in največkrat zahtevajo visoko povprečno oceno ali
opazen uspeh pri raziskovalnem ali umetniškem delu ter znanje tujega
jezika. Ponekod pa upoštevajo tudi priporočila mentorjev in preizkuse
znanja.

S specializacijo, ki traja od 1 do 2 let, dobite strokovni naziv
specialista. Tisti, ki ste dokončali visokošolski strokovni program, se
lahko vpišete le na specialistični študij. Magistrski študij se izvaja
v skupinah s predavanji, vajami in seminarji. Študent pod mentorjevim
vodstvom izdela magistrsko nalogo, s katero dokaže, da obvlada področje
svoje teme tako vsebinsko kot metodološko. Delo mora študent pred
komisijo javno zagovarjati. Če je zagovor uspešen, dobi naziv magister
znanosti ali umetnosti. Po 2 letih magistrskega študija lahko študent
nadaljuje z doktorskim študijem, če se je pri magistrskem posebej
izkazal in v roku, ki ga določa študijski program, opravil vse
obveznosti 1. letnika magistrskega študija, oziroma, če je bil uspešen
pri raziskovalnem delu. Rezultate svojega dela izkaže z objavo svojega
članka v mednarodno priznani znanstveni publikaciji še pred zagovorom
disertacije. Predlog za neposreden prehod poda mentor, sprejme pa senat
fakultete. Pred sprejemom teme disertacije mora študent opraviti vse
obveznosti magistrskega študija, razen izdelave magistrske naloge.

Doktorski študij se konča z najvišjim znanstvenim nazivom, ki ga
podeljuje univerza. Pridobi ga tisti, ki uspešno konča podiplomski
doktorski študij in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo, oziroma
tisti, ki je pridobil naziv magistra in izdelal ter uspešno zagovarjal
doktorsko disertacijo. Doktorska disertacija je samostojen in izviren
prispevek k znanju na vašem znanstvenem področju. Komisija za
podiplomski študij na predlog fakultete, na kateri opravljate
magistrski študij, dovoli izdelavo doktorske disertacije s tem, da vam
lahko določi dodatne obveznosti, če ste seveda na magistrskem študiju
opravili vse obveznosti, razen izdelave magistrske naloge, in izpolnili
merila Senata Univerze.

KAKO NA ŠTUDIJ V TUJINO?

Najprej obiščite službo za mednarodno sodelovanje,kjer vam bodo svetovali, kakšne so sploh vaše možnosti.

• Mednarodna pisarna ŠOU, Kersnikova 4, Ljubljana; tel.: 01/43 80 246; e: srce.info@uni-lj.si

• Kibla, Narodni dom, Kneza Koclja 9, Maribor; tel.: 02/22 94 022; e: mateja@kibla.org

• Pina, Gregorčičeva 6, Koper; tel.: 05/63 00 320; e-pošta:srce@pina.soros.si

Glede na svoje jezikovno znanje izberite, kam se boste podali.
Univerze v Evropi zahtevajo, da znanje jezika dokažete s testi FCE
(First Certificate in English) in CAE (Certificate in Advanced
English). To sta mednarodno priznani kvalifikaciji, ki ju podeljuje
Univerza Cambridge v Veliki Britaniji. IELTS je test angleškega jezika,
ki ga zahtevajo univerze v Veliki Britaniji, Avstraliji, Novi Zelandiji
in Kanadi. Na vse omenjene izpite se lahko prijavite tudi v Sloveniji.
Izpit boste opravljali preko British Council-a (www.britishcouncil.si).
Če pa vas mika ZDA, pa boste svoje znanje ovrednotili s testom TOEFL
(Test of English as a Foreign Language), ki je potreben za pridobitev
štipendije v ZDA. Prijavite se na www.toefl.org.

Izobraževalni sistemi se razlikujejo od države do države.
Pozanimajte se, kakšen je izobraževalni sistem v ciljni državi. Vedeti
morate predvsem, koliko let traja študij, ali so nazivi prenosljivi
ipd. Na internetu najdete obširne predstavitve posameznih
izobraževalnih sistemov. Oglejte si naslednje spletne naslove…

Evropa:

• http://www.eurydice.org (evropski izobraževalni sistemi)

• http://www.interedu.com (za lažjo odločitev glede študija v Evropi)

• www.ploteus.net – PLOTEUS je portal o možnostih izobraževanja v
tridesetih evropskih državah, izmenjavah, štipendijah, o stroških
selitve, socialni varnosti in pravni ureditvi v ciljni državi,
nastanitvi ipd. Spletne strani so na voljo tudi v slovenščini.
www.onthemove-eu.hi.is – Interaktivni vodič po študiju in delu v tujini
www.fairco.com

Svet:

• www.unesco.org/iau/whed.html (podatki o sistemih višješolskega izobraževanja v 180 državah)

• studyinaustralia.gov.au/sia (za tiste, ki bi radi v Avstralijo)

• www.universia.net (portal 635 univerz špansko govorečih držav – Španija, Brazilija, Peru, …)

Kako izbrati študijski program, ki vam bo pisan na kožo?

Upoštevajte naslednje korake:

• Na spletnih straneh najdete tudi »career paths« oz. informacije o
  tem, kje se lahko zaposlite po končanem študiju.
• V iskalniku študijskih programov kliknite na področje, ki vas
  zanima. Izvedeli boste splošne informacije – kaj se boste naučili,
  katere sposobnosti morate imeti, vpisne kriterije, …
• Po izbiri predmeta sledi izbira programa – ne stavite na eno
  možnost, ampak si izberite vsaj 5 potencialnih univerz. Podrobno
  preglejte njihove spletne strani, izpišite si kontaktne številke oz.
  e-mail naslove ter kontaktirajte njihove predstavnike za podiplomski
  študij in mednarodne študente. Iskalniki podiplomskih programov
  so:

• europa.eu.int/comm/dg10/university/3cycle/programmes_en.html (kako do podiplomskega študija v evropski uniji in nekaterih drugih državah)

• www.eurograduate.com (podiplomske priložnosti širom Evrope)

• www.grandschools.som

• www.graduatebusiness.com (poslovne, managerske smeri)

• www.gradfinearts.com (umetnost)

• www.gradscieng.com (naravoslovje, tehnika)

• www.graduatehealth.com (zdravstvo)

• www.gradeducation.com (izobraževanje)

• www.phds.org (naravoslovje)

• www.ljudmila.org/srce/studprogrami.html (podiplomski programi po področjih)

Natančno morate poznati postopek vpisa – kakšni so
pogoji za vpis, katera dokazila potrebujete, ali boste opravljali
sprejemni izpit, kateri certifikat o znanju tujega jezika potrebujete,
kdo vam lahko da priporočilo, kako mora biti sestavljeno pismo o
nameri, kako pravilno izpolniti prijavo, … Preden pošljete prijavo, se
prepričajte, da je popolna in da niste zamudili roka. Ko načrtujete
odhod uredite formalnosti v zvezi z vizumi, načrtujte zdravstveno
zavarovanje in si že vnaprej zagotovite ustrezno namestitev. Pripravite
tudi podroben finančni načr načrt. t. Nekatere univerze zahtevajo
dokazilo, da ste sposobni kriti svoje stroške. Finančna pomoč v obliki
štipendije ne pokrije vseh stroškov, zato boste morali k temu
prispevati tudi sami. Nekaj napotkov za iskanje finančne pomoči:

• Ko se odločite, kaj bi radi študirali, začnite iskati finančno
  pomoč. MBA-študentom priskoči na pomoč podjetje, v katerem so
  zaposleni, vendar se boste s tem zavezali, da boste v podjetju
  zaposleni še nekaj časa po zaključku študija. Vlade podeljujejo
  štipendije tistim mednarodnim študentom, ki prihajajo v državo, da bi
  študirali njen uradni jezik. Štipendije lahko dobite od raznih
  znanstvenih institucij in fundacij.
• Štipendije se podeljujejo tudi glede na področje, kamor greste
  študirat – npr. v EU, ZDA, …
• Izobraževalne institucije same štipendirajo nekaj svojih študentov.
  Več podatkov o tem boste našli na spletni strani izbrane univerze.
• Obrnite se tudi na veleposlaništvo države, kjer se nahaja izbrana
  univerza.