Domov Podiplomci Kariera ∧ Delo Diploma Partnerstvo ∧ Družina Splošno Stanovanja Zavarovanja
Anketa

Vprašanje za strokovnjaka

Lea Beznik

diplomirana psihologinja, Center Platea

Lea Beznik

Majda Gartner

direktorica programov, GEA College PIC

Majda Gartner

Katarina Žvižaj

vodja sodobne poslovalnice Nove kreditne banke Maribor - Koroška vrata

Katarina Žvižaj

Miloš Židanik

dr. med. specialist psihiater

Miloš Židanik

Janez Berdavs

DATA d. o. o.

Janez Berdavs

mag. Samo Lubej

neodvisni finančni svetovalec Finančnega centra d. o. o.

mag. Samo Lubej

Zoran Đukič

direktor nepremičninske agencije Stoja Trade d.o.o.

Zoran Đukič

Tanja Ozvatič

prof. in vodja šole javnega nastopanja EUTRIP d. o. o.

Tanja Ozvatič

Luka Tičar

doc. dr. , Pravna fakulteta

Luka Tičar

Radovan Kragelj

Univ. dipl. psiholog, Kragelj & Kragelj d. o. o.

Radovan Kragelj

mag. Polona Fister

psihologinja in psihoterapevtka, www.pfs.si

mag. Polona Fister

Tatjana Zidar Gale

Retorika in šola asertivnega komuniciranja

Tatjana Zidar Gale

Barbara Repinc

univ.dipl.pedag. in soc.kult., transakcijsko analitična psihoterapevtka (CTA)

Barbara Repinc

mag. Karmen Darvaš Šega

uni.dipl.ekon., direktorica in lastnica družbe Finančna hiša d. o. o.

mag. Karmen Darvaš Šega

Blaž Kos

direktor podjetja VentureLab d.o.o. in vodja kluba Poslovni angeli Slovenije

Blaž Kos

Urška Sazonov

Karierni center Univerze v Ljubljani

Urška Sazonov

Načini kako do stanovanja

Objava uredništva 02/06/2011, vsebina: Nina Gumzej

Rubrika: ABSOLVENT bom! 2011, Stanovanja

Povej naprej:
načini kako do stanovanja

Biti mlad in v iskanju službe danes ni preprosto. Če temu dodamo še potencialni nakup stanovanja, zadeva dobi dodatno potenco težkosti. Za mlade je stanovanjski problem še toliko težji, ker morajo, še preden začnejo z iskanjem, poskrbeti za reden finančni pritok – službo. Kakšne so poti, smo povprašali go. Katarino Žvižaj, vodjo sodobne poslovalnice Nove kreditne banke Maribor – Koroška vrata, o subvencijah pa Stanovanjski sklad RS.

“KREDITNA POT”

Ko se odločimo za najem stanovanjskega kredita, je običajno prvo vprašanje, ki nas doleti: “Ali imate redno zaposlitev, torej redni finančni priliv?” Če pa nas že ne doleti, je vsekakor eno najbolj pomembnih vprašanj. Kot mlademu prosilcu za kredit lahko to predstavlja velik problem, saj v današnjem času službe ne dobimo “ponujene na pladnju”. Tako večina mladih ali še študira, dela preko študentskega servisa ali pa je na Zavodu za zaposlovanje. Srečnežem, ki po končani šoli dobijo službo, so stvari v veliki meri olajšane.

Pogoji za odobritev kredita so torej:

  • redna zaposlitev oz. zagotavljanje rednega denarnega priliva,
  • potrdilo o zadnjih treh plačah prosilca kredita (potrdilo je uradno potrdilo neto plače, ožigosano s strani delodajalca).

V kolikor je posameznik zaposlen za določen čas, kar je dandanes že skoraj redna praksa, prav tako lahko dobi kredit. V tem primeru se poleg primarnega zavarovanja – zastava nepremičnine – zagotovi še drugo primerno zavarovanje, t. i. sekundarno zavarovanje, ki ga predstavlja zavarovanje s kreditno sposobnim porokom, ki se zaveže, da bo odplačeval kredit, v kolikor ga  ne bi mogel poravnati najemnik kredita.

Čeprav so to osnovni pogoji za pridobitev kredita, ga. Žvižaj posebej poudarja, da je vsa kredit specifičen, zato je vsako prošnjo treba obravnavati individualno ter se prilagoditi željam in zmožnostim posameznika, če je to le mogoče.

Poleg stanovanjskih kreditov pa lahko mladi pridobijo ugodnejše stanovanjske kredite s predhodnim varčevanjem preko NSVS (varčevanje v Nacionalni varčevalni shemi), ki omogoča posameznikom, da po zaključku varčevanja (minimalno 5 in maksimalno 10 let) vzamejo kredit po ugodnejših pogojih (npr. nižja obrestna mera). Razpis za NSVS razpisuje Stanovanjski sklad RS, na katerega se prijavijo banke. Preko NSVS lahko varčujejo tudi starši ali stari starši, ugodnejši kredit pa lahko kasneje sklenejo mladi na svoj račun.

 

“SUBVENCIJSKA POT”

Subvencija je denarna pomoč ali podpora, ki je v nasprotju s kreditom ni treba vračati. Subvencije za stanovanjske kredite ureja Stanovanjski sklad, dajejo pa jih občine ali država ljudem, ki morajo izpolnjevati določene pogoje.

 

Neprofitna stanovanja, neprofitna najemnina in subvencija za neprofitno najemnino

Z neprofitnimi stanovanji država pomaga socialno ogroženim državljanom, tako da preko občin ter stanovanjskih skladov oddaja stanovanja za najemnino, ki se ne ravna po tržnih načelih in pri kateri je treba pokriti samo stroške stanovanja (stroški vzdrževanja in zavarovanja stanovanja ter skupnih delov, stroški opravljanja upravniških storitev, amortizacija in stroški financiranja, ki so bili vloženi v stanovanje). Neprofitna najemnina se izračunava na osnovi vrednosti stanovanja, na ceno same najemnine pa vpliva tudi lokacija nepremičnine. Neprofitnega stanovanja pa ne more dobiti kar vsak, le tisti, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Glavni pogoji za pridobitev so nizki prihodki, majhno premoženjsko stanje in slabe bivalne razmere.

Za tiste, za katere je tudi ta najemnina previsoka, občine subvencionirajo neprofitno najemnino. Ta lahko znaša največ 80 odstotkov neprofitne najemnine. Subvencioniranje najemnine traja eno leto, po poteku mora najemnik ponovno vložiti vlogo, če želi tako najemnino ohraniti, v primeru, da se okoliščine niso spremenile. Stanovanjski sklad RS pa preko razpisov občasno tudi prodaja stanovanja, ki so očitno cenejša od gradenj, ki se ravnajo po tržnih načelih.

 

Subvencija za prvo reševanje stanovanjskega problema mlade pare ali družine

Pogoji:

1. za dodelitev subvencije lahko zaprosijo državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav članic Evropske unije, ki imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji,

2. do subvencioniranja tržnega najema stanovanja je upravičena mlada družina, ki si po uspešno zaključenem študiju vsaj enega od staršev rešuje stanovanjsko vprašanje z najemom tržnega stanovanja, pri čemer ta roditelj v letu 2010 ne dopolni starosti 28 let; v primeru uspešno zaključenega doktorskega študijskega programa se starostna meja podaljša za dve leti,

3. subvencija pripada mladi družini največ osem let, pri čemer se status mlade družine ugotavlja le ob prvi dodelitvi subvencije, število članov mlade družine in zgornja meja dohodka mlade družine pa enkrat letno pred dodelitvijo vsakokratne subvencije.

 

Stanovanjski sklad RS je 30. aprila 2010 objavili peti javni poziv za dodelitev subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje tržnega najema stanovanj za leto 2010. Po javnem pozivu 2010 je Sklad prejel 6.803 vlog za leto 2010 in  2.163 vlog za leto 2009, skupaj torej 8.966 vlog. Poziv za leto 2011 še ni objavljen.

 

ŠTUDENTJE IN KREDITI

Ker je delo preko študentskih servisov zelo pogosto in se običajno skupaj s študijem zavleče v pozna študijska leta, je tudi študentom omogočeno pridobiti kredit. Ker delo preko študenta ni redna zaposlitev, jim tako ni omogočeno pridobiti stanovanjskega kredita, lahko pa pridobijo študentski kredit. Stroški zanj so manjši, višina odobritvenega zneska pa se po višini razlikuje od banke do banke. Kredit je treba zavarovati s kreditno sposobnim porokom.

Vsaka investicija zahteva skrben premislek. Stanovanje je velika investicija in zato bi bilo napačno pričakovati, da bo lahko izvedena “čez noč”. Pomembno je, da si vzamemo čas in oblikujemo finančni načrt glede na naše kratkoročne in dolgoročne želje in tako poiščemo najboljšo rešitev.

Ti je ta članek všeč?

0%

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahetvana polja so označena *

*

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>